[b]VIII. letnik DPU
tema POSTFORDIZEM
drugo predavanje[eb]

Za fleksibilizacijo dela - delovnega časa in delovnih razmerij - sta značilna nasprotujoča si motiva: po eni strani želja delodajalca (pa tudi zakonodajalca - cf. [i]Nacionalni program za kulturo 2004-7[ei]), da doseže "učinkovitejšo izrabo kadrovskih virov" in, po drugi strani, razumljiva želja delavca in delavke po zaščiti njunih delavskih pravic, ki so civilizacijski dosežek, izbojevan v zgodovini delavskih in sindikalnih bojev. Kako se ta strukturna napetost kaže v kulturnem sektorju, ki je notranje razcepljen na "kulturne delavce", ki so že "fleksibilizirani" (nevladne organizacije in tkim. samozaposleni v kulturi) in tiste, ki se jim to šele obeta
(javni sektor)? Na splošni ravni pa se bo treba skupaj s
Paolom Virnom vprašati, "kakšno vlogo je odigrala kulturna industrija pri preseganju fordizma/taylorizma" in ali je res
prav kultura "pripravila paradigmo postfordistične proizvodnje v celoti"?

Parafraza naslova nenavadne knjige Jona McKenzija
([i]Perform or Else: From Discipline to Performance[ei]) je hkrati tudi zapoved dneva kulturnega postfordizma: bodi fleksibilen, sicer ...

A l d o M i l o h n i ? je magister sociologije kulture in raziskovalec kulturnih politik. Sodeluje z gledališkimi časopisi [i]Maska[ei] (Ljubljana), [i]Frakcija[ei] (Zagreb) in [i]TKH[ei] (Beograd), pri katerih je uredil več tematskih
številk. Urednik dveh zbornikov: [i]Along the Margins of Humanities[ei] (1996, skupaj z R. Močnikom) in [i]Evropski vratarji: migracijske in azilne politike v vzhodni Evropi[ei] (2001). Od leta 2001 je raziskovalec pri Mirovnem inštitutu v Ljubljani, kjer med drugim ureja knjižno zbirko
"Politike".

[b]Programski odbor DPU

Nasvidenje v naslednji revoluciji![eb]