Na septembrski FriFormi nas obiščeta dva neobičajna sestava. Tomaž Grom in Zlatko Kaučič sta vsak po svoje in vsak na svojem kraju pomembna podpornika in akterja domače scene improviziranih muzik, a ju imamo le redko priložnost slišati igrati skupaj, najverjetneje pa še nikoli v duu. Ravno tako lahko redkost pripišemo triu pozavn, ki ga v tem primeru sestavljajo tri različne glasbene izkušnje, razpete med sodobne komponirane, improvizirane in jazzovske muzike. 

Tomaž Grom – kontrabas-feeze / Zlatko Kaučič- talna tolkala, el.citre, odpadni marerjali

Oba aktivna muzičista smo v preteklosti že lahko slišali znotraj zasedbe Zlatko Kaučič tria ter kasneje še ob priložnostnih špilih ravno tako v triu, tokrat pa nas bo doletela redka priložnost, slišati ju v dialogu. O njunem skorajšnjem skupnem je Zlatko napisal: »Malo glasbenikov si upa spustiti se v dialog, še posebno kontrabasa in tolkal. Ne poznam dosti izidov tovrstnih zasedb na vinilkah ali CD-jih v mojem življenja! Tokrat se bova s Tomažem Gromom brez posebnih filozofiranj spustila v dialog kaosa, svetlobe, teme, radosti, jeze, nasprotij...

Zlatko Kaučič

Zlatko Kaučič, rojen 1953 v Postojni, je kot tolkalec zgodaj zapustil domača Brda, po Evropi spoznaval razvito evropsko sceno proste improvizacije ter se kot izkušen, a doma nepoznan bobnar v začetku 90-ih vrnil v domača Brda. Od tedaj naprej velja za trdoživ del lokalne scene, v svojo glasbo vpleta vtise lokalne narave ter poezije. Poleg številnih mednarodnih zasedb, v katerih se največkrat pojavlja z italijanskimi glasbeniki (Mauro Negri, Giovani Maier, Massimo De Mattia), je od leta 2002 sestavil in zložil glasbo za nekaj velikih zasedb, med drugim posvečenih poeziji Srečka Kosovela (Zlati Čoln, Vibrato tišine, Vizionarja) ali kolegu in sošpilavcu Stevu Lacyju (Vizionarja). Igral je z glasbeniki, kot so Steve Lacy, Keeny Wheeler, Alexander Balanescu, Paul McCandless, Irene Aebi, Szilárd Mezei, Marc Ribot, Saadet Türköz, Peter Brötzmann, Luis Sclavis, Evan Parker, Herb Robertson, Barry Guy, Maya Homburger, Lotte Anker, idr. V obdobju po letu 2000 je začel poučevati v delavnicah, ki so do sedaj dalo že nekaj generacij odmevnih mladih glasbenikov in glasbenic (kombo A, B, C), zadnje čase pa odmevajo tudi v razmahu lokalne goriške scene. Zadnje desetletje skrbi za povezave lokalnih in svetovnih glasbenikov tudi z organizacijo festivala sodobne glasbe v Šmartnem (Brda Contemporary Music Festival). Njegovi solo nastopi vključujejo zvoke domačega Krasa, znan je po barvitem tolkalskem setu, kjer se znajdejo tudi citre. Leta 2011 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada.

Tomaž Grom

Tomaž Grom je kot kontrabasist in organizator dolgoletni akter na področju proste improvizacije pri nas, kar dokazuje tako z razširjenimi tehnikami igranja kontrabasa, kot z organizacijskimi dejavnostmi šreko zavoda Sploh. Med bolj dolgoživimi zasedbami ga je bilo v preteklosti mogoče slišati v duu Tilt, občasno razširjenem v glasbeno-pesniški trio, Samogromofon, Trojnik, posnel je solo ploščo Sam za..., poleg glasbe za gledališče je zložil in posnel glasbo za Dreyerjev film Trpljenje device Orleanske ter zbirko otroških pesmi Sonce in sončice. Po potrebi glasbeno ustvarjanje podaljša v (politične) intervencije, kot organizator se izogiba rutinskemu delovanju. Organiziral je festival Neposlušno, Confine aperto in druge cikle v okviru zavoda Sploh, je dolgoletni pobudnik improvizacijskih delavnic Raziskava/refleksija, kjer so se kalila aktivna imena domače improvizacijske scene. Sodeloval je z glasbeniki, kot so Drago Ivanuša, Zlatko Kavčič, Michel Doneda, Jonas Kocher, Nate Wooley, Seijiro Murayama, Marc Ribot, Sonny Simmons, Doug Hammond, Axel Dörner, Eduardo Raon, Ana Kravanja, Kaja Draksler, z balkanskimi uličnimi glasbeniki nastopil v filmu Šum Balkana (Blaž Petkovič, 2018), zadnja leta pa predstavlja svoj multimedijski projekt iMštrument.  

Matthias Muche (DEU) - pozavna / Matthias Müller (DEU) - pozavna / Jeb Bishop (USA) - pozavna

 Nemško - čikaški trio je prvič zabeležen leta 2016, ko je v Kölnu nastal in bil leto kasneje za založbo Nottwo izdan živi posnetek »Konzert Für Hannes«. Trio ubira enkratne dialoge, razpete med tihe šume in rezke izbruhe, harmonične postanke in srborita prerekanja, ki jih dosedanji zapisi postavijo na mejo med akustiko instrumentov in ekstenzijo teles njihovih igralcev.

 Matthias Muche

 Je pozavnist iz Nemčije, ki deluje na področjih jazza in improvizirane glasbe ter medijskih umetnosti. Muche je študiral na Konservatoriju v Amsterdamu, Konservatoriju v Rotterdamu in na glasbeni šoli v Kӧlu pri Henningu Bergu in Paulu Álvaresu, prav tako je obiskoval študij audiovizualnih medijev na Visoki šoli za medije v Kӧlnu pri Anthonyju Mooru. Sodeloval je s plesalci in multimedijskimi umetniki ter jazz zasedbami v sklopu festivala North Sea Jazz. Je tudi član zasedb Schäl Sick Brass Band, Multiple Joy(ce) Orchestra, Mollsche Gesetz in Niels Klein Tentett. Od leta 2004 skupaj s Svenom Hahnejem deluje kot umetniški vodja festivala Frischzelle, posvečenega intermedijski improvizaciji in kompoziciji. Kot medijski umetnik v svojih avdiovizulnih delih povezuje sodobno glasbo z novimi mediji. Njegova dela so bila predstavljena v Bernu, Pariz in v Kӧlnu v okviru Art Cologne.

 Matthias Müller

 Rojen je bil leta 1971 v Zevenu, v Nemčiji, in že pri desetih letih začel igrati pozavno v lokalni pihalni zasedbi. Od leta 1994 do leta 1999 je študiral jazz pozavno na visoki šoli Folkwang v Essnu, kjer je prišel v stik z improvizirano glasbo. Njegov album Bhavan (2004) je produciral čikaški glasbenik in novinar John Corbett. V istem letu se je preselil v Berlin in od takrat redno igra z mednarodno priznanimi improvizatorji kot so John Edwards, Mark Sanders, George Lewis, Johannes Bauer, Jeb Bishop, Tobias Delius, Olaf Rupp, Sofia Jernberg, Eve Risser, John Butcher, Nate Wooley, Clayton Thomas, Michael Vorfeld, Axel Dörner in številni drugi. Je član 24-članskega improvizacijskega ansambla Splitter Orchester, bil je tudi član German-French Jazzensemble pod vodstvom Alberta Mangelsdorffa. Na področju sodobne glasbe je sodeloval z berlinskimi zasedbami Xenon, Work in Progress in Zinc & CopperWorks, piše pa tudi glabo za gledališče in ples. Müller je gostoval na številnih festivalih v Afriki, Aziji, Severni Ameriki in mnogih državah v Evropi ter z lastnimi projekti izdal več kot trideset albumov.

 Jeb Bishop

 Diplomiral je iz klasične pozavne in se po odločitvi, da ne želi graditi kariere kot orkestralni glasbenik, preselil v rodni Raleigh. Tam je naletel na razvijajočo se podzemno rock sceno in med leti 1982-84 kot bas kitarist igral v številnih lokalnih bendih. Vmes je dokončal študij filozofije, se leta 1992 vrnil v Chicago in tam stkal vezi z improvizatorsko sceno. Kot basist (kasneje je dodal pozavno) se je priključil zasebi the Flying Luttenbachers in kot kitarist občasno igral v kvartetu z Weasel Walterjem, Kenom Vandermarkom in Kevinom Drummom.  Ostali bendi v tem času so bili Unheard Music Quarter (Vandermark, Mike Hagedorn na pozavni, Otto Huber na bobnih) in Rev Trio (Walter in saksofonist Joe Vajarsky). Med leti 1995 in 2004 je kot ustanovni član igral z Vandermark 5. V istem obdobju se pridruži še zasedbam, kot so Peter Brötzmann Chicago Tentet, School Days, Ken Vandermark`s Territory Band, s svojo lastno Jeb Bishop Trio pa se pogosto udeležuje ad hoc improviziranih koncertov v Chicagu. Danes živi Bostonu in ostaja aktiven član tamkajšnje scene.

 FB: https://www.facebook.com/events/841222832945329/