Roker, freak Zdenko Franjić, Lutajući DJ Zdena, član benda Babilonci, nekdanji pevec skupine Loši dečki je pesnik, glasbenik in založnik, legenda mesta Zagreb. Ukvarja se z najrazličnejšimi področji alternativne kulture. Njegova založba Slušaj najglasnije! je ena izmed temeljnih neodvisnih glasbenih založb na Hrvaškem in prva neodvisna zasebna založba na področju nekdanje Jugoslavije, pri kateri svoja dela izdajajo tako domači kakor tuji posamezniki ali zasedbe. Njegov knjižni založniški odsek, Bratstvo duša se ukvarja z izdajanjem poezije z rokerskim ali splošnoalternativnim pridihom. Franjić pod svoje založniško okrilje največkrat vzame kakovostne, a v širšem medijskem prostoru nerazumljene umetnike, večkrat pa se nato zgodi preobrat; da njegovi varovanci pozneje postanejo velika domača ali mednarodna imena (denimo Majke, Overflow, Bambi Molesters, Satan Panonski, Goribor, Damir Avdić, The Humpers …). Pri založbi snemajo tudi nekateri slovenski kantavtorji in alternativni pesniki in glasbeniki, mdr. Aleksander Cepuš, Dani Bedrač, Nuša Ilovar, Lokalne pizde, idr. V slovenščini je leta 2012 pri KUD-u Lema v prevodu Mateja Krajnca izšel prvi izbor Franjićeve poezije (Ponosna žival).

http://www.kudlema.com/knjizni-program/crna-zbirka/zdenko-franjic-stekli-pes/

http://www.gla.ac.uk/~dc4w/listenloudest/front.html
http://www.tportal.hr/showtime/glazba/119681/Tko-je-taj-Zdenko-Franjic.html
http://www.novilist.hr/Scena/Glazba/Zdenko-Franjic-Glazba-koju-prodajem-moze-se-skinuti-s-neta

Zdenko je bil prvi, ki je v 20 letih samostojno založil več ko 300 albumov ... Zdenko je bil prvi, ki je objavil kompilacijski DVD z 260 izvajalci in 50 urami glasbe ... Zdenko je bil prvi,. ki je leta 1987 rekel Bombardiranje New Yorka in zložil legendarno kompilacije ... Izdaje Zdenkove založniške hiše Slušaj najglasnije! redno predvaja in recenzira ameriška univerza Stanford ...

Aleksander Cepuš je plodovit umetnik, tako na glasbeni kot na literarni sceni. Z nizom pretežno avtobiografskih knjig zadnja tri leta piše svojo zgodbo bodisi v krajših bodisi skoraj romanesknih oblikah (tako fragmentarno kot sistematično), vsekakor pa z budmim očesom za podrobnosti. Hkrati s tem pa piše tudi nekakšno svojstveno zgodbo o pop-rock sceni v devetdesetih in naprej, saj je med drugim sodeloval z dvema pomembnima zasedbama Don Mentony Blues Band in Requiem, solistično pa je posnel vrsto plošč, ki so jih vrteli tudi na tujem, med drugim na ameriških skupnostnih radijskih postajah ... Cepuš v pričujočem delu nekako strne svojo glasbeno kariero; medtem ko je v nekaterih prejšnjih knjigah bolj na široko pisal o svoji izkušnji igranja na tujem, je tokratna izkušnja zgolj delček celote v neki karieri, ki je izjemno plodna in zagotovo še ni rekla zadnje besede.

http://www.kudlema.com/knjizni-program/posebna-zbirka/aleksander-cepus-seks-rock-alkohol-od-garaze-do-ameriskega-radia-wfmu/

http://www.kudlema.com/knjizni-program/posebna-zbirka/aleksander-cepus-once-upon-a-time-zapiski-lokalnega-kazanove/

Matej Krajnc piše o poplavah na Celjskem leta 1990. Vzemimo si v branje kos njegovega nedavnega pisanja, ki je tik pred izidom:

Stopil je od okna k mizi, kjer je stal njegov radio. Spravil ga je čez ločitev. Skoraj dobesedno.

Ti bo treba spet kupit kako baterijo, Amalija, je ljubeče zamrmral.

Desetletje je bilo na začetku prve polovice. Deveto desetletje stoletja, v katerem je že begal po hostah, zaplodil tri potomce, skakal po terenu in kupoval tehnične pripomočke.

Amalijo si je kupil ob ločitvi. Radiokasetofonu je dal celo ime. Žensko. Iz razloga, ki mu niti sam ni vedel razloga. Kompenzacija? Imel bo svojo žensko, jebeš ločitev!

Prej je že imel znucan gramofon. Na njem je poslušal Vica Torrianija. Ananas auf Caracas … To ploščo je kupil, ko je bil službeno v Avstriji. Pedro aus Caracas in Südamerika handelt mit Ananas … Pedro aus Caracas, der war noch nie verliebt … Imel je še Ein armer Mulero Freddyja Quinna, pa nekaj Benjamina Giglija …

Ko je kupil Amalijo, naj bi z njo prišle tudi kasete. A jih ni maral. Gramofon mu je razbila Hedvika med eno svojih eskapad. Vico in Freddy sta šla z njim. Benjamino pa ne, je šel že prej.

Ne prenesem tega šlagerája, je vpila Hedvika in s stolom tolkla po gramofonu. Ni vedela, da Gigli pravzaprav niti ni bil pevec šlagerjev. Vico in Freddy, tisto je bila druga pesem! A edina pesem, ki jo je znala Hedvika, je bila atonalna pesem …

http://www.matejkrajnc.com/