Kaj je pogoj možnosti razglašanja stavka: „razredi danes ne obstajajo”? Zakaj razredi niso vidni? Rabeč izraze „blendende Waren” (zaslepjujoča blaga) in „blendende Geldform”(zaslepljujoča oblika denarja), Marx pravzaprav trdi, da je slepota strukturni učinek fenomenalnosti kapitalizma in da je zanj določujočega značaja. Izhajajoč iz suverenosti pogleda, bo predavanje namenjeno premisleku fantomov, ki so se naselili v prostor vidnega in postali naša druga narava. V kritičnem mišljenju 20. stoletja je kritika kapitalizma kot vizualnega izkustva tako rekoč omniprezentna (od kritike spektakla do govora o simulakru). Cilj predavanja pa bo takšno kritiko poiskati pri samem Marxu.

Prvi del predavanja bo posvečen analizi pojmovanj slepote v evropskem mišljenju od Platona do Jean-Luc Mariona. Izpostavljeni bodo različni vidiki analiziranega pojava: stopnje intenzivnosti slepote; slepota in praxis; volja do slepote; slepota in Drugi; slepota kot simbolni mehanizem. Drugi del se bo, na podlagi povedanega, nanašal na fenomenologijo ekonomskega, pri čemer bo tematiziral ključni termin Marxovega prijema: zaslepljevanje. Analiza metafore slepote se utegne pokazati kot pomemben moment pri zasnovanju teorije afenomenalnosti razredov.

Mark Lošonc je trenutno podiplomski študent filozofije na Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Njegovi teoretski apetiti se gibljejo okrog kritične teorije družbe, filozofije umetnosti in jezika, francoske filozofije 20. stoletja ter psihoanalize.