Schamlos, E. Saller, 1968, 72 minut

?e kdo misli, da ima avstrijski film le dve plati – domoljubno »Heimat« opereto in ljudomrzno anti-Heimat grotesko (no, če seveda odmislimo njegovo bogato eksperimentalno in avantgardno zgodovino) – se ji/mu bo tokrat na Retrovizorju za hip odprl povsem nov horizont: horizont kratke in nedonošene zgodovine avstrijskega B-filma. Schamlos (1968), brezsramna eksploatacija vala črne eksploatacije poznih  šestdesetih, ki so ga pod krinko topičnih skrbi za socialno in mentalno zdravje zahodnih povojnih družb obsedale predvsem škandalozne joške, droge, alkohol, podivjana mladina, kvaren vpliv rokenrola in še enkrat joške, je torej film, ki – rečeno s Kantom – šele ustvarja pogoje za možnost neke kinematografije. A ta ne bo nikoli dejansko tudi  zaživela, kajti avstrijska B-kriminalka ostane delo enega človeka, avtorja, Eddyja Sallerja, ki si malo pred tem izkrči pot s sorodno atmosferično, a manj izbrušeno miniaturko Die Geißel des Fleisches (1965), kmalu zatem pa potone v abotnost »seks-komedij« in obvelja za »avstrijskega Russa Meyerja«.

Schamlos je torej brezsramni in samonikli hommage filmom, ki so bili  že sami brezsramni hommagei »boljšim«, bolj »odraslim« in bolj »zavednim« problemskim filmom. Obenem je tragikomična transplantacija kodov trilerja, kriminalke in noir filma v podonavski svet, v kateri blestijo Udo Kier – v svojem celovečernem debiju! – kot mlečnozobi vigilantski gangster, ki s svojim plazilskim pogledom straši po asfaltni džungli avstrijske prestolnice, pa številni gangsterski liki, ki naj bi jih igrali resnični gangsterji (vsaj tako zatrjuje Saller) in nenazadnje notorični akcionisti iz Muehlove komune, ki v kratki orgiastični sekvenci poskrbijo za nujno in umestno filiacijo med  pričujočim izdelkom, ki ga odlikuje prav pomanjkanje umetniških  pretenzij, in vzporedno zgodovino avstrijske avantgarde.

In če je avstrijski B-film že tako redka ptica, je Schamlos, v katerem glavnega antagonista razkrinkajo s 16mm filmskim projektorjem, pokončajo pa kar z diaprojektorjem, prav gotovo unikum!

več:
http://www.retrovizor.si